V zadnjih nekaj mesecih se je na področju visokega šolstva dogajalo marsikaj. Med drugim je recimo našo Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo obiskal NAKVIS (Nacionalna agencija republike slovenije za kakovost v visokem šolstvu), ki je potrdil reakreditacijo programov. Istočasno pa se je odvila tudi rekordna, 5-dnevna vladavina Klavdije Markež, bivše ministrice za izobraževanje, znanost in šport ter zaključila malo daljša pot njene predhodnice Stanke Setnikar Cankar. Prva je odstopila zaradi plagiatorstva magistrske naloge, druga zaradi avtorskih honorarjev v višini 600 000 € s strani proračunskega denarja za visoko šolstvo. Najverjetneje se sprašujete, kaj imajo te stvari skupnega. Dejansko zelo veliko, saj gre v obeh primerih za orodje Republike Slovenije, s katerima skrbi za pravilnost in čistost visokošolskih študijev v državi. Nadaljuj z branjem “Še zadnji puzzle”
Se še spomnite vaših srednješolskih let? Za nekatere so se ta ravnokar zaključila, za druge pa so le še bežen spomin iz daljne preteklosti. A to sploh ni pomembno, saj se še vsi več ali manj spomnimo predmetov, ki smo jih poslušali, dogodivščin, ki smo jih doživeli, šosolcev, s katerimi smo te dogodivščine doživeli, in profesorjev, ki so nas takrat učili. Med slednjimi se je vedno našel nekdo, ki je svoj predmet lahko z zahtevnostjo spremenil v pekel na zemlji, ali pa nekdo, katerega predmet smo vsi imeli izjemno radi, saj nam je med urami govoril vice, v testih pa smo mu lahko opisovali ekstencialno krizo svojega psa, ki ne ve ali je pinč ali čivava, in še vedno dobili pozitivno oceno. Vsi se zavedamo, da lahko med srednjo šolo in fakulteto povlečemo izjemno veliko vzporednic, a izjemno malo ljudi se zaveda, da lahko te iste vzporednice vlečemo tudi med profesorji na srednji šoli in fakutetami samimi. Nadaljuj z branjem “Priljubljenost ali znanje, to je zdaj vprašanje”
Pred slabim mesecem sem razmišljal, da je mogoče spet čas, da s prijatelji udarimo en monopoli, in se takoj spomnil, kako je bilo prejšnjič, ko nas je nekdo tako elegantno prinesel v eni rundi okoli in s tem gladko zmagal. Vse po pravilih, nobenih “mutnih poslov” in v nekaj korakih smo imeli očitnega zmagovalca. Ravno zaradi njegove iznajdljivosti smo mu vsi brez očitanja zmago tudi priznali in polni novih idej ter glasnih razglasov o lastnem uspehu v naslednji igri postavili figure v začetno pozicijo. Nadaljuj z branjem “Spoštovanje “pravil igre””
Ko se dnevno prevažam s svojim kolesom po različnih četrtih naše bele prestolnice, vedno bolj opažam, da so si te med seboj različne in da recimo Šiška ni Vič, ampak je lahko le Šiška, in obratno. Pa kljub temu jih združuje poleg vedno večje prisotnosti parkomatov tudi nekaj zelo izrazitega, kar smo se živeči v Ljubljani enostavno naučili ignorirati. To so gradbene jame in na pol zgrajeni objekti, ki so posledica finančne in gradbeniške krize tega desetletja. Nadaljuj z branjem “Skupaj posekajmo krizo”
Človek, čeprav inteligentno bitje, ni niti približno vseveden. Že otrok v svojem prvem letu ne zna preživeti brez pomoči ostalih ljudi, medtem ko je za večino živali to zelo enostavno, kljub temu pa smo še vedno dominantna vrsta na tem planetu. Tu hitro ugotovimo, da se naša vrsta razlikuje od ostalih v tem, da smo razvili izjemno veliko orodij in metod za komuniciranje in medsebojno posredovanje informacij, kar nam omogoča izjemno hitre napredke v izjemno kratkem času, brez da bi moral vsak posameznik znati vse, kar zna vrsta. Nadaljuj z branjem “Teorija v praksi ali praksa s teorijo”
Naj začnem članek z zelo pogumno izjavo, ki jo bom branil in utemeljil tekom tega članka: “Dober strokovnjak ni nujno tudi dober profesor, ampak da je profesor dober, mora naprej postati dober strokovnjak.” Nadaljuj z branjem “Strokovnjak ≠ Profesor”
Noben sistem na svetu ni popoln in noben tudi nikoli ne bo popoln, lahko pa poskrbimo, da bodo nekateri sistemi jutri boljši, kot so bili včeraj. In ker je nekje potrebno z izboljšavo tudi začet, predlagam slovenski izobraževalni sistem.
No pa začnimo tam, kjer se začnejo vsi referati, seminarske in diplomske naloge: na Wikipediji in to na strani, ki nima čisto nobene veze s tem, kar resnično iščeš. Nadaljuj z branjem “Slovenski shizofrenik = slovenski študent”
Ostanite radovedni 