Po dveh letih spet nekaj pišem. Ne zato, ker bi hotel, ampak zato ker enostavno ne morem bit tiho. Že zdaj povem, da ta zapis ne bo vesel, ti ne bo povzdvigoval duha in ne ti ne bo priklical nasmeška na obraz. A upam pa, da ti bo dal za mislit.
Naj začnem z osnovno informacijo, iz katere se je razvil ta zapis. Star sem 29 let in nekaj mescev. Ravno dovolj, da sem teoretično doživel Jugoslavijo, njen razpad, 10-dnevno vojno za osamosvojitev in nato rojstvo mlade samostojne parlamentarne demokratične Republike Slovenije. V praksi pa tega nisem doživel, ker se ne spomnim, kako so me nesli v zaklonišča, ko so zapele sirene, se tudi ne spomnim tistih brezimenih vrednostnih bonov, ki smo jih imeli kot vmesno valuto pred izdajo tolarjev, in še manj se spomnim, kako so bile slovenske sanje dovoljene, kajti jutri je bil nov dan. Mogoče pa mi je vseeno, kot dojenčku, v malih možganih ostala vtisnjena neka podzavestna slika o vseh teh prizorih in dogodkih. Ker danes se v centru Ljubljane nisem moral otresti občutka, da sem take prizore že nekoč videl, slišal, doživel. Ali pa sem enostavno gledal preveč dokumentarnih filmov o 2. svetovni vojni in ponotranjil tiste prizore med leti 1933 in 1945, ko so se ustvarjale nov države, črtale nove meje in ljudstvo delilo kot govedo, ker drugega za naciste, fašiste in komuniste tudi niso bili. Kdo bi vedel.
Naj nadaljujem, ker sem malo zašel z glavne teme. V centru Ljubljane sem se danes okoli 20:00 znašel po naključju, ko hotel po službi s kolesom po Slovenski cesti center samo prečit. Pa sem se ustavil. No ne, lažem, nisem se sam ustavil. Ustavili so me. Če me ne bi ustavili, bi me pa ustavila jeklena ograja. Tako da še dobro, da so me ustavili, preden je bilo zame prepozno, ker roko na srce, nisem nosil čelade. Dejansko ne bi bilo slabo, če bi se tudi oni ustavili in pogledali sami sebe, preden bo prepozno, čeprav nosijo čelade, ščite, jopiče, na kratko, oklepe.
Res je, da zanalašč ne uporabljam besede policisti, ker so oni samo izvršilni organ, ki mu je bilo naročeno varovanje neke ograje in preprečevanje sodržavljanom vstop v ograjeno območje. Fizično so me že ustavili policisti, v resnici pa me je ustavila trenutna koalicija in politiki, ki sedijo na njenih položajih. Policisti so vsem potrpežljivo obrazložili, da je proslava, da se znotraj ograje nahajajo varovane osebe in da lahko vstopijo v varovan krog ograje samo povabljene osebe, da pa tudi ne vedo točno, kje vse ograja poteka. Mi, ki stojimo na drugi strani ograje, nismo vabljeni. Nismo vabljeni na proslavo dneva državnosti Republike Slovenije. Državljani Republike Slovenije nismo vabljeni na proslavo, ki za vse državljane slavi dan, ko se je zedinjena Slovenija osamosvojila in vstopila na lastno pot brez spon zgodovine in ideologije. Razlog? Ker nismo vabljeni, ker nismo izbrani.
Prvič v zgodovini samostojne Republike Slovenije se je zgodilo to, da se je nek javen prostor v tako veliki meri ogradilo, na ograje postavilo zelo množično in krepko opremljeno policijo in preprečilo dostop do velikega dela glavnega mesta Ljubljane lastnim državljanom. Čakaj, na nekaj me to spominja. Ljubljana, nadzor, okupacija, žica… Ah ja, saj res, okupacija in ograditev glavnega mesta Slovenije s strani fašističnega okupatorja med 2. svetovno vojno (za potek glej sliko spodaj). Še sedaj se maja spominjamo časa, ko smo bili Slovenci ograjeni in zaprti s strani okupatorja v lastno mesto. Sedaj je obratno, zaprti smo ven iz lastne države, pa vendar je zelo veliko vzporednic. Imamo ograjo, imamo nadzor, imamo okupacijo in imamo seveda fašiste.
Danes tako nismo bili priča proslavi dneva državnosti Republike Slovenije. Bili smo priča proslavi osamosvojitve nove fašistične Republike Slovenije (FRS), ki ga je organizirala Vlada FRS za njene državljane, člane Vlade FRS, in povabljene osebe, nove državljane FRS. Državo v državi, v katero imajo vstop samo izbrani državljani RS, to je državljani FRS, katere meje pa vseeno varuje policija RS, ki jo plačujemo navadni državljani RS, in katera ima ozemlje, čeprav ne mednarodno priznano, v osrčju RS. No, mogoče pa je Orban to ozemlje že priznal, pa tega zgolj ne vemo. Prav tako so državljani FRS istočasno tudi državljani RS in ji, ne boste verjeli, tudi vladajo. Hkrati pa vladajo tudi sami sebi v FRS. Se pravi dvojna vladavina. Pa da ne bo zmede, prilagam prvi zemljevid fašistične Republike Slovenije, ki se nahaja znotraj Republike Slovenije.
Obenem svetujem vladi, da ob naslednji zasebni FRS proslavi policistom preda kopije tega zemljevida, da bodo vsaj vedeli, kje je meja, ki jo varujejo, in kam svojih sodržavljanov RS ne smejo spustiti. No mogoče jih bodo pa natisnili še za vojsko, kdo bi vedel.
Prav tako se spodobi dati nekaj osnovnih podatkov o najnovejši samostojni državi na svetu, fašistični Republiki Sloveniji.
Število državljanov: 64 *
Površina: 0,1687 km2
Dolžina meje: 2,02 km
Dosmrtni vladar: Janez Janša
* Šteti so predsednik FRS, ministri FRS, poslanci strank SDS, SMC, Nsi, DeSUS. Seznama ostalih vabljeni izbrancev nimam, pozivam pa vse, da se mi kar se da hitro javijo, da bodo evidence popolne. Itak razumete, fašisti imate radi evidence o ljudeh.
Najbrž si mislite, da pretiravam. No mogoče res pretiravam, a dejstvo je, da smo bili državljani RS zaprti iz javnega dela v osrčju lastne države. Vladajoči so uporabili vsa sredstva, da so nam onemogočili skupaj z njimi praznovati dan, ko naj bi se vsi spominjali, kako združeni smo in kako lahko združeni dosežemo vse. Ta korak je sedaj storjen, povratka ni. Vlada sedaj dobro ve, da si to lahko privošči in si bo najbrž v bližnji prihodnosti take ali podobne fašistične prijeme tudi privoščila. Ali so to res ljudje, za katere bi hoteli, da nam vladajo? So to ljudje, ki so vredni našega spoštovanja? Bi se kdo od vas res boril za te ljudi? Bi se oni borili za nas, zate?
Vedno se vprašaj, kdo je tvojega spoštovanja vreden. Stoj s tistimi, ki so dobri do soljudi in ki delajo za dobro vseh nas, tudi če tega nismo vredni in za to ne vemo, ki so tvojega spoštovanja vredni. To so ljudje, s katerimi stoj in se bori za pravice, za katere so se borili ob osamosvojitvi Republike Slovenije. Bori se po svojih zmožnostih, bori se za pravico, bori se za svobodo, bori se proti okupaciji lastne države, bori se za soljudi, bori se konec koncev tudi zase. Kajti če misliš, da si varen v množici ljudi, ki stojijo ob strani in so tiho s sklonjenimi glavami, bi si moral še enkrat dobro pogledat vse tiste dokumentarne filme, ki opisujejo obdobje pred in med 2. svetovno vojno, da vidiš, kaj se je s takimi ljudmi na koncu zgodilo.
Navadno zapis zaključim z željo, da ostanete radovedni. Tokrat si to še vedno želim, ampak veliko bolj primerno se mi zdi ta zapis zaključiti z drugo željo.
Smrt fašizmu, svoboda slovenskemu narodu!
Ostanite radovedni 
25. 06. 2020 at 23:42
Da na hitro demantiram tvoja ti. razmišljanja, ki dejansko progresivnim idejam v naši domovini delajo žal več škode kot koristi. Neki pol poskusi napisati zanimivo, deloma šokantno razmišljanje žal postavijo vse resne ideje na levi sferi v zelo neprijeten položaj, saj se morajo ograditi od šokantnega dela tvojega pisanja, hkrati pa resno opredeliti probleme v tvojem pisanju. Mislim da smo boljši od tega in upam da bo tvoje naslednje pisanje bolj kritično in premišljenk in ne na hitro spisan zbir misli, ki je bolj podoben članku na nova24tv…
Najprej zdi se mi da tvoje vzporednice današnje samostojne Slovenije z nekimi predvojnimi časi in “deljenje ljudi kot goveda” spominjajo na tipično klinično shizofrenijo. Če te je ograja okoli trga republike spomnila na to, mislim da ne vidiš večjih problemov, ki se dogajajo v ozadju. Da te moti ograjenost nekega prostora za potrebe varnosti je razumljivo, vendar na tvojem blogu ne vidim zapisov, ki bi omenjali problematiko zapisanja ulic za popolnoma komercialne namene. Ali pa dobesedni monopol nekaterih javnih zavodov, ki lahko z odprtim prostorom počnejo karkoli. Vse to je zasedanje javnega prostora, ki ti je zagotovo v preteklosti že omejilo gibanje. Kje si bil takrat? Si imel tudi takrat napad shizofrenije? Ko se za potrebe protestov vdak petek de facto zapre Slovenska ulica in ko prehod ni mogoč, ker si 0,1% naroda želi protestov, te to ne moti? Mene ne. Ampak to je tudi zapora. Je okupacija manjšine (demonstrantov) nad večino. Ampak o tem se ne piše izpadov.
Tvojega zapisa naprej nima smisla komentirati. Da primerjaš današnjo državo, ki se je osamosvojila iz ravno iz dejanske diktature, ki jo je ovijala nevidna žica policije državne varnosti in strahovladja in dejanska žica na vseh mejah, je morda paradoks par excellence. To da imaš pravico objavljati te zapise (pravica govora) in pravicoa do protestea, je posledica trpljenja mnogih. Proslava (ni važno katera in pod katero vlado), je poklon vsem nam, ki smo (dejansko) žrtvovali svobodo za kritiko prejšnjega sistema in za borbo za osamosvojitev. To da danes kritiziramo brez zavor je res prava svoboda, ki jo moramo negovati. Ampak primerjava teh svobodnih časov z fašizmom in okupacijo, pa je hudo nespoštovanje vsem, ki so pod fašizmom in nacizmom dejansko trpeli in vsem tistim, ki so pod komunizmom v bivši državi trpeli subtilne in malo manj subtilne pritiske in grožnje. Tako da preden primerjaš fašizem in nacizem z današnjim časom, se zavedaj da delaš hudo krivico tistim, ki so pod njim resno trpeli. To da si moral s kolesom narediti obvoz, žal ni isto. Prav tako ni fašizem, da nekaj tisoč ljudi zahteva odstop vlade, kljub temu, da predstavljajo minoten odstotek prebivslstva. Ampak če jim uspe, me zanima kako lahko potem razložimo moč nekaj tisoč ljudi proti volji več sto tisoč volilcev….
Je pa tako. Svoboda govora je tu, podpirajmo jo, kljub temu, da se bodo vmes znašli slabi zapisi, neprimerne primerjave in paradoksi, ki jih morda ne opaziš. Upam pa, da ti naslednjič uspe kaj boljšega.
Všeč mi jeVšeč mi je
26. 06. 2020 at 00:51
Živijo Miha.
Evo, predam se. Demantiran sem. Razkrinkalo se je moje paradokse, za katere sem tako upal, da jih nihče ne bo nikoli opazil. Poražen sem že pred polovico tvojega zapisa, sploh ni več smiselno komentirati, pa temu še vedno sledita dva odstavka.
Izpostavil si ravno to, kar sem tudi sam zapisal. Da pretiravam, da ne govorim direktno in da uporabljam metafore in prispodobe za opis trenutnega stanja, ki odraža zelo globoke in zaskrbljujoče premike v družbeni dinamiki. Na kratko: uporabljam sarkastičen pristop, da pokažem, kako zelo sprevržena je celotna situacija, v kateri smo se znašli. Lahko pa zadevo pogledaš skozi zelo posebno prizmo in ob tem vidiš izpade kliničnega shizofrenika. Najbolj zanimivo pa je, da še živeči Slovenci, ki so pod fašizmom in nacizmom trpeli, govorijo zelo podobno, kot sem tudi jaz zapisal, in niso ravno navdušeni nad potezami trenutne vlade. Ampak jih obenem zapis med mojimi “razmišljanji” žali.
V govorništvu se tvojemu pristopu pisanja reče odvračanje pozornosti od dejstev in maskiranje tega v argument. Dajmo se raje vrnit na dejstva:
– Prejšnja država je bila policijsko nadzorovana, drži. Slovenija se zadnje nekaj mescev intenzivno spet vrača v to stanje, kar tudi drži. Paradoks je kvečjem to, da ograjena vlada na privat proslavi na široko govori o svobodi in enotnosti, a ljudje še vedno govorijo, kako je bilo v prejšnji državi hujše in to ni nič. Ni ravno to poanta, da se nikoli več ne vrnemo v tisto stanje oz. na pot, ki vanj vodi?
– Ne vidim večjih problemov, ki se dogajajo v ozadju, ki pa jih zelo priročno ne navedeš. Bom jaz zate, razen če misliš, da ograjevanje javnega prostora, samovolja vlade, sprejemanje ad hoc zakonov, ki posegajo v celotno slovensko zakonodajo in tudi kršijo ustavo, razprodaja slovenske narave, financiranje celotnega dogajanja iz zelo sumljivih virov in načrtno zatiranje dela slovenskega naroda, ki vladi ni politično naklonjen, niso dovolj veliki problemi? Bi rad večje probleme?
– Ulice se zapira v komercialne namene, a potem omenjaš javne zavode, ki to počnejo, in komercialnih sploh ne našteješ. Drugače pa je res, da ne podpiram najbolj masovnih kapitalističnih dogodkov, ampak zaradi teh dogodkov mi še nikoli ni 500 oklepnih policistov preprečevalo vstop v to območje ali prehod centra mesta. Prav tako ti protesti vsak petek ne onemogočajo dostopa do kateregakoli prostora v Sloveniji, verjamem pa da marsikoga motijo, kar je tudi nekako edini vzvod protestov, drugače bi bili to shodi. Prosim ne mešati jabolk in hrušk, ker ljudje to opazimo.
– Ni važno, kakšna je proslava in od koga. Me zanima, če ste tako razmišljali tisti, ki ste v bivši državi trpeli represijo in se proti njej borili, tudi ob državnih proslavah za prvi maj, dan mladosti in ostalih (razbiram iz tvojega zapisa, da si trpel represijo v Jugoslaviji, če nisi, me prosim popravi).
– Nacizem in fašizem se ne sme primerjati z današnjimi časi. Vseeno pa imamo vedno bolj policijsko okrepljene države, vedno več vodilnih funkcij v državah po svetu zasedajo skrajno desno usmerjeni narcisi in vedno bolj je pomembno, kdo je bolj glasen, ne pa kdo ima prav. Kako točno pa misliš, da so se začele vse fašistične in nacistične organizacije in kasneje tudi vladavine? So se en dan kar pojavile ali so postopoma preraščale iz zgodnjih faz, ki jih doživljamo sedaj, v poznejše faze, proti katerim se moramo temeljito boriti?
Me pa vseeno veseli, da se je nekdo spravil in temeljito prebral ne samo ta zapis, ampak vse ostale moje zapise na tem blogu, jih podrobno analiziral in na koncu iz njih sklepal mojo absolutno politično usmerjenost v ekstremistično levico in mi postavil medicinsko diagnozo klinične shizofrenije. Zelo specifično in točno, podprto z dokazi, analizami in temeljitim raziskovanjem. Zdaj vem za drugič, da naj bom raje tiho, da naj sklonim glavo in sem hvaležen, da sploh lahko karkoli napišem, četudi je neumno, paradoksalno in sploh nevredno tipkovnice, na kateri sem to vtipkal.
Hvala za ta nauk. Z veseljem ga ne bom upošteval in se še naprej boril za dobro vseh nas, vključno s tabo. 🙂
p.s. Zelo pazim, da se ne spuščam na oseben nivo, ker to ne pripelje nikamor. V nadaljnje te prosim, da tudi tvoji zapisi temu sledijo.
Všeč mi jeVšeč mi je